Tina Gverović (HR): Znane neznanke

Na togih strukturah visijo obešena telesa, upodobljena v linijah (linijskih prostorskih risbah), kot oblačila na obešalniku ali perilo, ki se suši na stojalu. Toda čeprav jih dojemamo kot voljna in ranljiva, so telesa v resnici tudi zelo vsestranska. Delo sestoji iz treh ključnih elementov – začasne stenske strukture, teles, izrisanih v linijah in besedila na steni. Elementi skupaj ustvarijo ravnovesje stabilnosti in začasnosti, oblike in brezobličnosti. Če je torej stena nekakšen »impasse« oziroma omejujoča struktura, potem bodo telesa/izrezane linije našle prebrisan način, da smuknejo vanjo, iz nje ali okrog nje. Franco Berardi v svoji teoriji semiokapitalizma opisuje vpliv tehnologije na človeške vire, zaradi katerega sodobne oblike ekonomije in vseprisotnega dela učinkujejo na naša telesa na najrazličnejše načine. Zaspimo na nenavadnih mestih, na poti v službo, v službi, na poti domov; in veliko nas je, ki obrok pojemo kar v pisarni (»al-desko«). Telesa, na katera aludira pričujoče delo, so nemara izčrpana telesa, a prav tako so lahko tudi lahkotna, komaj zaznavna, prehodna in minljiva. Zato prav tem kontekstu predstavlja besedilo na steni – sicer zasnovano na (ne)slavnem, po(ne)srečenem govoru Donalda Rumsfelda o variantah znanih/neznanih znanih reči – misel o kolektivnem navideznem telesu, ki je hkrati tukaj in drugje.

 

Tina Gverović (1975, HR) deluje med Dubrovnikom in Londonom, se ukvarja z instalacijami, risbo, slikarstvom, zvokom ter videom. Njena dela – pogosto v obliki potopitvenih, dezorientirajočih instalacij – se nanašajo na prostor, teritorij in identiteto ter na način, kako se ti koncepti povezujejo z domišljijo in domiselnostjo. Trenutno zaključuje doktorski študij na Univerzi Middlesex v Londonu ter ima diplomo iz likovne umetnosti Akademije za likovno umetnost v Zagrebu in magisterij, zaključen na Jan van Eyck Academie v Maastrichtu.