Preko medija, ki ga tradicionalno povezujemo s pojmom »ženskega dela«, se brutalno neposreden jezik seksualne moči izrazi v obliki mirne, nežne spretnosti vezenja. Pri tem gre za očitno sproščanje napetosti, užitek, ki ga le še podvoji double entendre v naslovu (»prick« v angleščini pomeni vbod ali vbodljaj (kot pri vezenju), lahko pa je tudi vulgaren izraz za penis, recimo tič; op. prev.). Eksplicitna vsebina, ki na ironičen način komentira odnose, ponudbe, zahteve, dodeljevanje položajev, stereotipe, pričakovanja in izkušnje (znotraj sistema umetnosti).
Lana Čmajčanin (1983, BiH) živi in dela kot vizualna umetnica v Sarajevu. Diplomirala je iz kiparstva na Akademiji za likovne umetnosti v Sarajevu in je soustanoviteljica Društva za umetnost in kulturo Crvena ter članica Društva vizualnih umetnikov Bosne in Hercegovine. V ozadju njenih del se skriva nepodkupljiv politični namen: izraža tudi najbolj marginalizirane teme, kot so recimo žrtve spolnega nasilja med vojno. Vendar pa takšne lokalne realnosti in izkušnje vedno znova uspešno prevede in prenese v univerzalen jezik, ki je razumljiv širšemu mednarodnemu občinstvu. Dela Lane Čmajčanin so bila razstavljena na Bienalu sodobne umetnosti v Konjicu, BiH; v Centru za sodobno umetnost v Tel Avivu, Izrael; na razstavi Decolonial Aesthetics v Bogoti, Kolumbija; na bienalu SpaPort v Banja Luki, BiH ter drugod.
