Marko Jakše (SI): Srajca srečnega človeka, Rekonvalescenca

Jakšetov kvalitativni razpon je še vedno izjemno širok, saj še vedno raziskuje figuro, portret, floro in favno tako v zaprtih interierjih kot tudi v odprti krajini. Raznovrstno figuraliko kot enakovredne elemente postavlja v (izmenično) medsebojne konfliktne, dramatično, dostikrat krvavo izostrene situacije po eni strani in po drugi v elegične, melanholične tone, mestoma tudi simbolno umirjene.

Je izjemno pretanjen opazovalec, ki lucidno zapaža vizualne taktilne vrednosti in jih prevaja v slikarsko materijo. Zdaj v zrelih letih in s kontinuiranim raziskovalnim pristopom dosega pravo prefinjeno slikarsko mojstrstvo.
Kot bi realizem uporabljal za sredstvo, da prevara/prepriča oko, da gledalec prične verjeti v možen obstoj, ki ga kasneje z nekim prelomom ali ekstremom v nerealno sfero (nerealno zato, ker se ne vidi) in tako odpahne zaprašena vrata gledalca in ga pripelje v svet, ki zbuja strah v svoji sivini ali grozljivosti, tam ga zaziba v estetsko ugodje, torej v to, kar je imanentna lastnost umetnosti.
Dosegel je prefinjenost starih mojstrov, še več: njegovih slik ni mogoče postaviti v katerokoli stoletje, čeprav operira z arhetipi, slike prodorno govorijo o tukaj in zdaj, je popolnoma sodoben, subverziven.

Srajca srečnega človeka (200×260), jubolin in akril na juti, Mohorje, 2014
Rekonvalescenca (200x300cm), olje na platnu, Mohorje, 2011

Marko Jakše (1959, SI) je 1987 je končal ALU v Ljubljani kot samouk. Od takrat živi kot svobodni umetnik. Razstavljal je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah, doma in v tujini, za svoje delo pa je prejel več domačih in mednarodnih priznanj in nagrad.