Ana Pečar (SI): Kačja glava

Video, 2014

Kot družba smo ubrali metodo vpeljevanja vedno novih sistemov, pri tem pa se znebimo vsake sledi za starimi. Takšen način napredka spominja na drevo, ki smo mu obrezali veje, zato se zdaj krivenči in raste neenakomerno.

Projekt se ozira v preteklost, kjer želi poiskati nujno potrebne alternative za našo kolektivno prihodnost. Kot del moje dediščine se je v odmaknjenih predelih Slovenije vse do 20. stoletja ohranila bogata ustna tradicija. Zbrana in izdana je bila v obliki pripovedk o kamnih. Staroselci so znanje varovali kot skrivnost. Od najstarejših ljudi, ki so vedeli največ, ni raziskovalec Pavel Medvešček izvedel ničesar. Toda spoprijateljil se je z enim izmed domačinov in z njegovo pomočjo mu je uspelo sestaviti izjemno zbirko fragmentov. A obljubiti je moral, da zbranih zgodb ne bo objavil preden se lunin krajec ne obrne navzdol, proti Zemlji. Ta pojav se ponovi vsakih 65 let in se je nazadnje zgodil leta 2007. Moža sta zaprisegla, stisnila sta dlani med katerima sta držala krpo, namočeno v močeradovo žganje in vztrajala v stisku, dokler alkohol ni izhlapel.

Med čaščene kamne so spadali tisti, ki so jih razporedili v trikotnik, dva kot temeljna kamna in tretjega, ki mu pravijo ‘binkl’ in ga pozna samo njegov lastnik. Znotraj tega trikotnika je bila prst bolj rodovitna. Potem so bili tukaj še posebni kamni, imenovani ‘kačje glave’, ki so jih postavljali na vrhove hribov. V strugo potoka so položili sveti lunin kamen. Pa polžji kamen, ki je tvoril trikotnik skupaj z Žensko votlino in vrtačo.

 

Ana Pečar (1977) je video- in intermedijska umetnica. Udejstvuje se kot organizatorka javnih dogodkov, preko katerih komunicira umetniške in kolektivne tokove. Formalno izobrazbo je pridobila na Univerzi v Mariboru ter na Corcoran School of Art (ZDA), raznovrstna dodatna znanja pa je osvojila s sodelovanjem na številnih delavnicah in rezidencah.

Kot umetnica deluje predvsem zato, ker želi ta položaj izkoristiti kot orodje za prodor onkraj konstruirane realnosti, kakršna dozdevno obstaja v tem prostoru in času. V svojem delu na temo vode jo je, na primer, zanimalo njeno bistvo; torej kaj ta tekoča entiteta pravzaprav je. V zadnjem času se Ana posveča raziskovanju lastne dediščine, ki se je s pomočjo ustne tradicije ohranila v odmaknjenih predelih Slovenije do 20. stoletja. Na ta način skuša relativizirati brezpogojni sistem vrednot, v katerem smo se znašli.

Ana Pečar deluje preko različnih izraznih medijev. Nedavno je kot producentka sodelovala pri nastanku dokumentarnega filma o skupini Strike debt; o dolgu v vlogi strateškega instrumenta. Pogosto sodeluje z drugimi umetniki, skladatelji, glasbeniki, plesalci, novomedijskimi kolektivi…