Libuše Jarcovjáková (SK): T-CLUB 1983-1984

»Kobilja glava, Gospa Nabreknjena, Gospa Bradavička, Mala Limonca, Jebač, Skejter, Gospa Blabla – in še en in še en. Vsi so bili tam skoraj vsak dan. Bili so del inventarja, kot črna luknja v kaminu z umetnimi poleni, kot kostumi po praznovanju zgodovinskega praznika. Žarometi in ledeno hladna vodka, bliža se polnoč – niti premakniti se ne moreš, premajhen, prenatrpan prostor, zrak poln dima. Proti jutru smo DJ-u plačali petdesetko za vsak dodatni komad. Krčevit smeh in pristne solze. Pronicljive debate in lahkotno koketiranje. Avanture za en večer in ljubezen za vse življenje. Prelepi mladi moški in prelepe mlade ženske. Poženščeni fantje in na videz uglajeni gospodje, ki so prebolevali svoje družine. Nogometašice, natakarji, taksisti in najverjetneje tudi agenti tajne policije. Lekarnarji, poštar in sprevodnik. Dekleta z Jalte so tu običajno zaključila svojo nočno izmeno. Vsi so spadali sem – pripadali nekakšni psevdo-družini, skupnosti nekega praškega kluba, ki je bil eden izmed dveh. Ivan zabriše ven nadležne voajerje. Nikoli mi ni zares uspelo posneti pravega »dokumentarca«. Veliko je bilo takih, ki so želeli obdržati svojo »vsakodnevno« identiteto in niso želeli, da jih povezujejo s T-Clubom. Tako spoznavamo T-Club kot kraj »večnega karnevala«.«  (Libuše Jarcovjáková)

 

Libuše Jarcováková (r. 1952) je diplomirala iz grafičnega oblikovanja v Pragi. Temu je sledilo več neuspešnih poskusov, da bi se pridružila Oddelku za film in televizijo na praški Akademiji za uprizoritvene umetnosti. Po štirih letih dela v tiskarni v mestni četrti Smichov (tam je ustvarila svoj prvi pomembnejši dokumentarec) se je v poznih 1970-ih odločila za ustvarjalen obisk Japonske, kamor se je kasneje še dvakrat vrnila. V svojih delih je dokumentirala romske in vietnamske skupnosti v nekdanji Češkoslovaški ter se osredotočala na življenje homoseksualne manjšine v enem izmed praških nočnih klubov, T-Clubu. Danes poučuje fotografijo na Šoli za grafično oblikovanje v Pragi.